PwC-jev indeks zaposlenosti žensk 2020

Ljubljana, 6. marec 2020 – Če bi bila stopnja zaposlenosti žensk v državah članicah OECD enaka stopnji zaposlenosti žensk na Švedskem, ki se uvršča na prvo mesto PwC-jevega indeksa, bi bilo mogoče BDP v skupnosti OECD dvigniti za več kot 6 bilijonov ameriških dolarjev, kaže najnovejši PwC-jev indeks zaposlenosti žensk, ki analizira krepitev ekonomske moči žensk v 33 državah članicah OECD. Doseganje istega merila v šestih državah članicah OECD v srednji in vzhodni Evropi (na Poljskem, Češkem, Madžarskem in Slovaškem ter v Estoniji in Sloveniji) bi lahko lokalnim gospodarstvom prineslo do 155 milijard ameriških dolarjev.

Med letoma 2017 in 2018 se je ekonomska moč žensk v OECD še naprej postopno krepila. Islandija in Švedska sta se tako na lestvici indeksa zaposlenosti žensk že peto leto zapored obdržali na najvišjih mestih, Slovenija pa letos zaseda tretje mesto. Pet kazalcev, ki sestavljajo indeks, so: razlika v plačilu med spoloma, delež žensk na trgu dela, razlika med deležema žensk in moških na trgu dela, stopnja brezposelnosti žensk in stopnja zaposlenosti žensk za polni delovni čas.

PwC-jeve ugotovitve – celotno poročilo je na voljo na www.pwc.co.uk/womeninwork - so skladne z nedavno objavljenimi ugotovitvami Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Kot so zapisali v zbirnem poročilu ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, ženske v Sloveniji v primerjavi z ženskami v državah članicah EU-28 izstopajo na naslednjih področjih:

• Po visoki stopnji delovne aktivnosti: V letu 2017 je bilo med ženskami, starimi 15–64 let, ki so imele dva otroka, delovno aktivnih 87 %. S tem podatkom se je Slovenija uvrstila na drugo mesto med državami članicami EU-28, za Švedsko.
• Po eni nižjih plačnih vrzeli: Slovenija z 8,7 % v letu 2018 sodi med države z nižjo plačno vrzeljo od povprečja EU-28 (15,7 %).
• Po visokem deležu žensk, starih 30–34 let, s terciarno izobrazbo: Med ženskami, starimi 30–34 let, je bilo v 2018 v Sloveniji 56 % žensk s terciarno izobrazbo. Z vrednostjo tega podatka se je Slovenijo med preostalimi članicami EU uvrstila na 8. mesto. Največji delež terciarno izobraženih žensk je imela Litva (68 %), najmanjšega pa Romunija (28 %). Pomemben kazalnik je tudi razlika med deležem žensk, starih 30–34 let, in deležem moških iste starosti s terciarno izobrazbo. V Sloveniji je ta razlika znašala 25 odstotnih točk. To je bila najvišja razlika med članicami EU-28. Najmanjša je bila ta razlika v Nemčiji; znašala je manj kot 1 odstotno točko.
• Po visokem deležu menedžerk: Po podatkih mednarodno primerljive ankete Aktivno in neaktivno prebivalstvo je bilo v Sloveniji v 2018 med menedžerji in menedžerkami 38 % žensk. S tem podatkom se je Slovenija med preostalimi članicami EU-28 uvrstila na sedmo mesto. (Vir: SURS, Ženske v Sloveniji, 4. 3. 2020; www.stat.si)

Kako kaže nekaterim drugim državam članicam OECD?

ZDA so svojo uvrstitev na PwC-jevem indeksu zaposlenosti žensk za leto 2020 le skromno izboljšale, in sicer so z 22. mesta leta 2017 v letu 2018 pristale na 20. mestu.

Čeprav je rezultat Združenega kraljestva nad povprečjem OECD in v primerjavi z drugimi gospodarstvi iz skupine G7 zaostaja le za Kanado, se je njegova uvrstitev kljub izboljšavam vseh petih kazalcev komajda spremenila od leta 2000, ko je zasedalo 17. mesto.

Češka je med vsemi državami članicami OECD najbolj izboljšala svojo uvrstitev, saj se je povzpela s 23. mesta na 19., kar ji je uspelo z majhnimi, a pozitivnimi spremembami na vseh kazalcih, ki jih upošteva indeks.

Poljska je zabeležila največje izboljšanje uvrstitve na lestvici indeksa v absolutnem merilu zaradi izboljšav na skoraj vseh kazalcih indeksa in zaradi največjega zmanjšanja razlike v plačah med spoloma v OECD. Letos se tako uvršča na 8. mesto v svetovnem merilu po ekonomski enakosti spolov. To je precejšnje izboljšanje v primerjavi z njeno uvrstitvijo pred 20 leti, ko je bila na 19. mestu na svetu.

Estonija in Irska sta letos zabeležili največji padec na lestvici indeksa, saj sta obe zdrsnili za štiri mesta, Estonija predvsem zaradi zmanjšane stopnje zaposlenosti žensk za polni delovni čas, Irska pa zaradi vse večjih razlik v plači med spoloma.

Družba PwC v svojem poročilu tudi ugotavlja, da bi bilo mogoče z odpravo razlik v plačilu med spoloma zaslužek žensk v državah članicah OECD povečati za več kot 2 bilijona ameriških dolarjev, kar predstavlja kar 21-odstotno povečanje, medtem ko bi potencialni gospodarski dobički tega lokalnim gospodarstvom v srednji in vzhodni Evropi prinesli več kot 42 milijard ameriških dolarjev.

Ženske v tehnologiji

V državah skupine G7 ženske v povprečju predstavljajo le 30 % tehnološke delovne sile, še nižji pa je odstotek žensk, ki zasedajo najvišje položaje v tehnoloških podjetjih. Glede na PwC-jev indeks žensk, zaposlenih na področju tehnologije (Women in Technology Index), ki je vključen v letošnjo raziskavo, je Kanada najuspešnejša med državami G7 z vidika zastopanosti spolov in enakopravnosti v tehnološkem sektorju; na drugem mestu je Francija, na tretjem pa ZDA.

Na indeksu žensk, zaposlenih na področju tehnologije, je Združeno kraljestvo na petem mestu med državami G7. Vzrok za neuspeh te države je podpovprečna uspešnost v okviru vseh kazalcev, z izjemo deleža žensk v odborih v tehnološkem, medijskem in telekomunikacijskem (TMT) sektorju.

Vpliv tehnologije na zaposlovanje žensk

Družba PwC v raziskavi tudi ugotavlja, da bi umetna inteligenca in nove tehnologije, kot so robotika, droni in vozila brez voznikov, lahko nadomestili ženske na njihovih delovnih mestih, vendar lahko zanje tudi ustvarijo nova delovna mesta. Čeprav bi se lahko delež zaposlenih žensk v OECD le malce povečal, pa so lahko povečanja in zmanjšanja deležev od države do države in od sektorja do sektorja zelo različna.

V sektorju zdravstvenega in socialnega varstva, v katerem se zaposluje največ žensk iz držav članic OECD, naj bi zaradi tehnologije po pričakovanjih prišlo do povečanja zaposlovanja žensk. Vendar pa se v sektorju veleprodaje in maloprodaje ter v proizvodnem sektorju v državah OECD zaradi tehnologije pričakuje zmanjšanje zaposlovanja žensk.

V luči sprememb, ki jih na področje dela prinaša tehnologija, je bilo v nedavni globalni raziskavi družbe PwC ugotovljeno, da več kot polovica zaposlenih po vsem svetu meni, da bo avtomatizacija v naslednjem desetletju bodisi močno spremenila njihovo delo, ali pa bo slednje postalo zastarelo.

Opombe:

1. Več informacij o poročilu je na voljo na spletnem naslovu www.pwc.co.uk/womeninwork 
2. Pet kazalcev, ki sestavljajo indeks zaposlenosti žensk, so: razlika v plačilu med spoloma, delež žensk na trgu dela, razlika med deležema žensk in moških na trgu dela, stopnja brezposelnosti žensk in stopnja zaposlenosti žensk za polni delovni čas.
3. Države skupine G7 so Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike.
4. Več informacij o tem, kako bo na delovna mesta vplivala avtomatizacija, je na voljo na spletnem naslovu: https://www.pwc.co.uk/services/economics-policy/insights/the-impact-of-automation-on-jobs.html
5. Več informacij o globalnem programu družbe PwC z naslovom New world. New skills., katerega namen je pomagati milijonom ljudi po svetu pri izboljšanju razumevanja, veščin in znanja v digitalnem svetu, je na voljo na spletnem naslovu: https://www.pwc.com/gx/en/issues/upskilling.html

O PwC: PwC želi graditi zaupanje v družbo in reševati pomembne težave. Smo mreža družb v 157 državah z več kot 276.000 zaposlenimi, ki so predani zagotavljanju kakovostnih revizijskih, svetovalnih in davčnih storitev. Zaupajte nam, kaj je za vas pomembno, in za več informacij o nas obiščite www.pwc.com.

PwC se nanaša na mrežo PwC in/ali eno ali več družb članic, pri čemer vsaka deluje kot ločena pravna oseba. Za več podrobnosti obiščite www.pwc.com/structure.

© 2020 PwC. Vse pravice pridržane.