Pillar II – Zakon o minimalnem davku

Glavni cilji Zakona o minimalnem davku

Namen ZMD je zagotoviti minimalno obdavčitev dohodkov velikih mednarodnih in domačih skupin z dejansko, minimalno 15 % davčno stopnjo.

Čeprav je bilo sprva splošno mnenje, da bodo pravila ZMD vplivala le na peščico slovenskih družb, je Ministrstvo za finance identificiralo več kot 400 mednarodnih skupin podjetij z matičnimi družbami v Sloveniji ali v tujini in hčerinskimi družbami v Sloveniji, ki presegajo prag 750 milijonov EUR konsolidiranih prihodkov in bodo tako zavezane k poročanju in plačevanju minimalnega davka.

Pri tem je pomembno poudariti, da gre pri ZMD za povsem ločen sistem od davka od dohodkov pravnih oseb.

Kako deluje Zakon o minimalnem davku?

Minimalni davek je sestavljen iz povrhnjega davka in domačega povrhnjega davka, ki se plačujeta od presežnega dohodka, vseh subjektov v določeni jurisdikciji, z dejansko davčno stopnjo pod 15 %.

Povrhnji davek se izračuna na podlagi pravila o vključitvi dohodkov (t.i. Income Inclusion Rule oziroma »IIR«) ali na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih (t.i. Undertaxed Payment Rule oziroma »UTPR«). Slednji deluje kot rezervno pravilo in nalaga plačilo povrhnjega davka, ki ni bil plačan na podlagi IIRPoleg tega je del minimalnega davka tudi domači povrhnji davek (Qualified Domestic Top-up Tax ali »QDMTT«), ki zagotavlja Sloveniji pravico do obdavčitve po pravilih minimalnega davka za vse subjekte v sestavi, ki se nahajajo v Sloveniji in so del skupine, ki dosega prej omenjeni prag konsolidiranih prihodkov. Domači povrhnji davek  ima tako prednost pred praviloma IIR in UTPR.

ZMD določa tudi poenostavitve izračuna ter oprostitve povrhnjega davka in domačega povrhnjega davka, v obliki (začasnih) varnih pristanov.

Zavezanost k poročanju subjektov

Finančna uprava Republike Slovenije je pred kratkim objavila dokument s podrobnejšo predstavitvijo upravno – administrativnih postopkov pri napovedi in plačevanju (domačega) povrhnjega davka iz katerega sledi, da obstajajo tri skupine obveznosti, ki jih morajo zavezanci upoštevati v sistemu minimalne obdavčitve.

Pri tem je pomembno izpostaviti, da morajo prav vsi zadevni zavezanci,  ne glede na to ali bo subjekt dolžan plačati (domači) povrhnji davek, oddati informativni obrazec za obračun, kot tudi sam obračun (domačega) povrhnjega davka. V primeru več zadevnih družb v Sloveniji, je v obeh primerih možno imenovanje posebnega vložniškega subjekta. 

Vpliv na poslovanje vaše družbe

Ker ZMD določa tudi kar nekaj možnih oprostitev (začetna faza izključitve skupin, »de minimis«, pravila varnega pristana itd.), je v prvem koraku potrebno ugotoviti ali je določen zavezanec upravičen do teh oprostitev. Za vse družbe, subjekte v sestavi mednarodnih oziroma velikih domačih skupin v Sloveniji, za katere oprostitve po ZMD ne veljajo pa bo v naslednjem koraku bistveno ugotoviti ali so v poslovnem letu sami nizko-obdavčeni subjekti - tj. ali je njihova dejanska davčna stopnja, po pravilih ZMD, nižja od 15 %.

Ker gre pri ZMD za povsem novo obliko davka, ki zahteva medsebojno skupen pristop ter sodelovanje računovodskih in davčnih strokovnjakov, je priprava na poročanje in obračun lahko zelo ekstenzivna in kompleksna. Za ustrezno in pravočasno pripravo na nove davčne obveznosti in obvladovanje novih izzivov, vam lahko naša izkušena ekipa strokovnjakov:

• nudi podporo pri razumevanju posledic novih pravil ZMD,
• pomaga pri implementaciji notranjih sistemov in postopkov,
• oceni davčni vpliv za skupino/izbrane družbe,
• nudi podporo pri pripravi izračunu varnih pristanov, in
• nudi pomoč pri izračunu in poročanju povrhnjega davka.