Prenovljeni v prihodnost

• Skoraj 60 % direktorjev pričakuje, da se bo svetovna rast v naslednjih 12 mesecih povečala, lani jih je tako ocenjevalo 38 % in pred dvema letoma 18 %.

• 42 % jih pričakuje, da bodo v naslednjih 12 mesecih povečali število zaposlenih – dvakrat toliko kot tistih, ki pričakujejo obratno. Izvršni direktorji so bolj naklonjen oceni, da generativna umetna inteligenca (GenAI) prispeva k povečanju kot zmanjšanju števila zaposlenih. 

• Vodilni menedžerji opažajo oprijemljive učinke GenAI: 56 % jih je poročalo o povečanju učinkovitosti, medtem ko je ena tretjina beležila tudi povečanje dobičkonosnosti (34 %) in prihodkov (32 %).

• 42 % jih meni, da njihovo podjetje ne bo sposobno preživeti več kot naslednjih 10 let brez temeljite preobrazbe oz. prenove poslovnega modela, obenem skoraj štirje od desetih navajajo, da so v zadnjih petih letih začeli tekmovati v novih sektorjih.

• Za naložbe, povezane s podnebjem, je šestkrat večja verjetnost, da bodo sprožile povečanje kot zmanjšanje prihodkov.

DAVOS/LJUBLJANA, 20. januar 2025 – Skoraj 60 % direktorjev po vsem svetu pričakuje, da se bo svetovna gospodarska rast v naslednjih 12 mesecih povečala, je eden glavnih poudarkov PwC-jeve 28. globalne raziskave med generalnimi direktorji in predsedniki uprav, predstavljene na letnem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu.

Poročilo, ki je skozi podrobno anketno zajelo 4.701 direktorja v 109 državah in ozemljih, navaja, da jih 42 % pričakuje, da se bo število zaposlenih v naslednjih 12 mesecih povečalo za 5 % ali več – kar je dobrih dvakrat več od deleža tistih, ki pričakujejo zmanjšanje števila zaposlenih (17 %) in nekaj več od 39 % lani. Odstotek je najvišji (48 %) med manjšimi podjetji (manj kot 100 milijonov USD) in podjetji s področja tehnologije (61 %), nepremičnin (61 %), zasebnega kapitala (52 %) ter farmacije in bioloških ved (51 %). Obratno pa na primer v Evropi rekordno odpuščanje napovedujejo najbolj pesimistično razpoloženi Nemci (41%). 

Velike razlike med regijami

Čeprav so direktorji optimistični glede svetovnega gospodarstva pa makroekonomska nestabilnost (29 %) in inflacija (27 %) globalno ostajata glavni tveganji za aktualno poslovno leto, vendar z jasnimi razlikami med regijami. Geopolitični konflikt predstavlja največje tveganje na Bližnjem vzhodu (41 %) ter v Srednji in Vzhodni Evropi (34 %). V Zahodni Evropi jih skrbi kibernetsko tveganje (27 %) in pomanjkanje kvalificirane delovne sile (25 %) ter inflacija (24 %) – na vrhu seznama pa je z 29 % makroekonomska nestabilnost. Nemčija, tradicionalno največji trg za slovenske dobavitelje in eno največjih svetovnih gospodarstev, ponovno tone v recesijo, v rast svojih podjetij jih zaupa komaj 16 %. Inflacija je medtem prvi razlog za skrb med vodilnimi v Afriki (39 %), medtem ko se mnenja direktorjev v Severni Ameriki in regiji Azija-Pacifik ujemajo s svetovnimi povprečji.

Nujnost preoblikovanja poslovnega modela - imperativ ponovnega odkrivanja

Podobno kot že v zadnjih dveh raziskavah tudi tokrat štirje od desetih (42 %) direktorjev menijo, da njihovo podjetje ne bo sposobno preživeti dlje od naslednjega desetletja, če bo vztrajalo pri sedanjem načinu poslovanja. Med njimi jih 42 % kot dejavnik največjega vpliva na ekonomsko sposobnost preživetja navaja preveliko regulatorno turbolenco, torej zasuke v zakonodajnih pogojih.   

Vendar direktorji ukrepajo – v vseh sektorjih sta skoraj dve tretjini (63 %) v zadnjih petih letih sprejeli vsaj en zelo pomemben ukrep, ki bistveno spreminja način, kako njihovo podjetje ustvarja in zagotavlja svojo dodano vrednost. Tu z inovacijami izstopajo direktorji, ki obenem poročajo o višjih stopnjah dobička v zadnjih 12 mesecih.

Medtem ko se podjetja vsaj načelno pripravljajo na prenovo svojih poslovnih modelev, praktično štiri od desetih (38 %) navajajo, da so v zadnjih petih letih začeli tekmovati v vsaj enem novem sektorju – približno ena tretjina (34 %) pa jih ugotavlja, da to predstavlja že več kot 20 % prihodkov podjetja v tem obdobju. Vseeno pa je tempo t.i. ponovnega odkrivanja oz preobrazbe počasen, veliki večini podjetij primanjkuje agilnosti. 

Umetna inteligenca je na pohodu, zvišuje produktivnost in dobičke - direktorji so optimistični glede potenciala GenAI, vendar želijo “močnejše” rezultate

Direktorji poročajo o otipljivem vplivu generativne umetne inteligence. Več kot polovica (56 %) poroča, da se je v zadnjih 12 mesecih povečala učinkovitost dela zaposlenih, tretjina pa je opazila povečanje prihodkov (32 %).

Kljub temu je uspešnost nekoliko pod lanskoletnimi pričakovanji. Leta 2024 jih je 46 % izjavilo, da pričakujejo izboljšanje dobičkonosnosti. Leto kasneje, ko smo jih vprašali, ali so se ta pričakovana potrdila, je pozitivno odgovorilo 34 %. Zaupanje v umetno inteligenco ostaja ovira za širšo uporabo. Le tretjina izvršnih direktorjev je izjavila, da imajo visoko stopnjo zaupanja v vgradnjo tovrstne tehnologije v ključne procese v svojem podjetju.

Kljub temu je optimizem glede vplivov GenAI na dobičkonosnost nekoliko večji kot lani – 49 % jih pričakuje povečanje v naslednjih 12 mesecih. Približno polovica (47 %) pričakuje integracijo umetne inteligence (vključno z GenAI) v svoje tehnološke platforme v naslednjih treh letih, 41 % jih načrtuje integracijo v osnovne poslovne procese, 30 % pa jih ima načrte za razvoj novih izdelkov in storitev.

Čeprav je morda za to oceno še prezgodaj, pa v naših podatkih za zdaj ni ničesar, kar bi kazalo na obsežno zmanjšanje zaposlitvenih možnosti v svetovnem gospodarstvu zaradi vpliva GenAI. Več izvršnih direktorjev pravi, da je vključitev GenAI v poslovne procese število zaposlenih povečalo kot zmanjšalo (17 % proti 13 %).

Podnebne naložbe se obrestujejo in znižujejo stroške

Ker podnebni prehod še naprej močno vpliva na podjetja, direktorji ukrepajo. Ko smo jih  pozvali, naj ocenijo finančni vpliv naložb v zadnjih petih letih, povezanih s podnebnimi ukrepi (na primer zelene tehnologije), smo ugotovili, da je bila šestkrat večja verjetnost, da bodo sprožile povečanje 33 %) kot zmanjšanje prihodkov (5 %). Poleg tega sta skoraj dve tretjini poročali, da so naložbe, povezane s podnebjem, zmanjšale stroške ali pa na njih niso imele pomembnega vpliva.

Vseeno ostaja kar precej izzivov pri uvajanju tovrstnih naložb: direktorji navajajo regulativno zapletenost kot glavni dejavnik (24 %), ki ovira njihova podjetja, da se jih sploh lotijo, v nasprotju z nižjo donosnostjo naložb (18 %) ali pomanjkanjem podpore uprave (6 %).