CSRD na dnevni red vrača vprašanje ustvarjanja vrednosti skozi standarde ESG

K poročanju v skladu z direktivo so zavezana vsa podjetja, ki kotirajo na reguliranih trgih EU, razen mikro podjetij. Direktiva prav tako zavezuje vsa velika podjetja, tudi če ne kotirajo na reguliranih trgih EU, ne glede na to ali imajo sedež podjetja v EU ali pa v EU deluje le podružnica podjetja. Po pričakovanjih bo k poročanju zavezanih skupno preko 50.000 podjetij, vključno s 10.000 podjetij s sedežem izven Evropske Unije. Kot veliko podjetje se smatra podjetje, ki izpolnjuje dva od treh meril: čisti prihodki od prodaje so višji od 50 milijonov EUR, vrednost aktive je višja od 25 milijonov EUR in podjetje ima več kot 250 zaposlenih.

Tudi podjetja, ki k poročanju niso neposredno zavezana, lahko pričakujejo določene zahteve po informacijah o svoji vrednostni verigi, bodisi od strank, dobaviteljev, vlagateljev, posojilodajalcev, ali pa bodo k podajanju določenih informacij zavezana v okviru priprave konsolidiranih poročil matičnih podjetij. 

Direktiva CSRD določa tudi izjeme glede poročanja, izvzeta so odvisna podjetja, ki so vključena v konsolidirano poročilo obvladujočega podjetja, pod pogojem da poročilo slednjega ustreza določilom Direktive.

Kdaj bodo posamezna podjetja zavezana k poročanju je odvisno od značilnosti posameznega podjetja. Podjetja, ki so predhodno že bila zavezana k poročanju v okviru NFRD in podjetja, ki kotirajo na reguliranih trgih EU ter imajo več kot 500 zaposlenih, morajo že v letu 2025 predložiti prva poročila za leto 2024.  Ostala velika podjetja¹ bodo k poročanju zavezana v letu 2026 (poročilo za leto 2025), z letom 2027 pa bodo morala poročati MSP (mala in srednje velika podjetja²), ki kotirajo na borzi, vključno z MSP, ki ne kotirajo na borzi EU. Podjetja, ki spadajo v to skupino lahko tudi odložijo poročanje do leta 2028. Z letom 2028 (oddaja poročil v 2029) pa so k poročanju zavezana  podjetja zunaj EU, z vsaj eno podružnico znotraj EU in z letno  več kot 150 milijonov evrov prihodkov v EU.

_{(1) Veliko podjetje (vsaj dva od treh kriterijev):
    • čisti prihodki od prodaje so višji od 50M EUR,
    • vrednost aktive je višja od 25 M EUR in
    • podjetje ima več kot 250 zaposlenih.
čisti prihodki od prodaje so višji od 50 milijonov EUR, vrednost aktive je višja od 25 milijonov EUR in podjetje ima več kot 250 zaposlenih.}

_{(2) Med MSP spadajo podjetja, ki v dveh zaporednih letih izpolnjujeta vsaj dva izmed pogojev:
    • vrednost aktive je višja od 450.000 EUR a manjša od 25 M EUR
    • prihodki od prodaje so višji od 900.000 a manjši od 50 M EUR
    • v povprečju med 10 in 250 zaposlenih}

Poročila bodo morala biti pripravljena v skladu z Evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS), ki jih je EU komisija sprejela junija 2023. Gre za 12 standardov, ki zajemajo vse tri ESG vidike poročanja o trajnostnosti in so glede na tematiko razdeljeni v tri sklope: okoljski standardi (ESRS-E), socialni standardi (ESRS-S) in upravljalski standardi (ESRS-G). Dopolnjujeta jih še presečna standarda ESRS-1 in ESRS-2, ki določata splošne zahteve in splošna razkritja znotraj poročila. 

V pripravi so tudi namenski standardi, za uporabo pri pripravo poročil na globalni konsolidirani ravni, kot del poročanja družb s sedežem izven EU in priprava poenostavljenega standarda za uporabo priprave poročil MSP in manjših, nekompleksnih institucij. 

Pri pripravi poročil pa bodo podjetja s pomočjo procesa ocene dvojne pomembnosti določila, katere zahteve po razkritjih za njih veljajo in jih morajo v svojih poročilih razkriti. Dvojna pomembnost združuje dva vidika in sicer pomembnost vpliva (vpliv podjetja na ljudi in okolje) in finančno pomembnost (vpliv področja trajnosti na uspešnost, položaj in razvoj podjetja). V procesu ocenjevanja dvojne pomembnosti  bodo podjetja morala obravnavati ne le svoje poslovanje, temveč celotno vrednostno verigo. Poročati bodo morala o neposrednih in posrednih poslovnih odnosih, ki vplivajo tako na zgornji del oskrbne verige kot na spodnji del prodajne verige. Poseben izziv bo predstavljalo zbiranje in zanašanje na informacije o lastni oskrbni verigi, saj bo pridobivanje kakovostnih podatkov od strank ali poslovnih partnerjev, ki jih podjetje ne nadzira, zahtevalo dodatno pozornost.

Podjetja, ki spadajo pod obseg CSRD, bodo prav tako zajeta z 8. členom Uredbe EU o taksonomiji, ki določa sistem za razvrščanje okoljsko -trajnostnih dejavnosti. Sistem EU taksonomije je bil razvit za usmerjanje naložb v trajnostni razvoj znotraj Evropske unije, s ciljem zagotoviti preglednost za vlagatelje, preprečiti zeleno zavajanje, spodbujati podnebju prijazne prakse, ublažiti razdrobljenost trga in olajšati trajnostne naložbe. Po tej uredbi so podjetja dolžna poročati ključne kazalnike uspeha (KPI), ki odražajo delež njihovih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo EU. Podjetja, ki poročajo v skladu s CSRD, bodo morala skupaj s svojimi razkritji ESRS zagotoviti tudi razkritja in KPI po EU taksonomiji.

Do junija 2024 morajo vse države članice EU v svoje nacionalne zakonodaje implementirati Direktivo CSRD. V Sloveniji je trenutno v obravnavi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M), ki bo omogočil prenos določil omenjene direktive v slovensko zakonodajo. Ključna novost, ki jo prinaša predlog, je obveznost oddaje revidiranih poročil v enotni elektronski obliki preko Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES).

Direktiva CSRD vključuje tudi obveznost revizije objavljenih trajnostnostnih poročil, vključno z razkritji po Uredbi o  EU Taksonomiji.  Na začetku poročanja je predvidena pridobitev omejenega zagotovila, predvidoma od leta 2028 dalje pa bo obvezno sprejemljivo zagotovilo. To predstavlja pomembno spremembo v primerjavi s trenutnim stanjem, kjer je revizijska zahteva po Direktivi o nefinančnem poročanju (NFRD) omejena le na "obstoj" razkritij, brez obvezne zahteve za revizijo vsebine nefinančnega dela poročila. 

Omejeno zagotovilo predstavlja negativno obliko zagotovila, ki določa ali so za skladnost informacij z določenimi merili potrebne kakršnekoli materialne spremembe. Opravljeni postopki pregleda za omejeno zagotovilo so bistveno manjšega obsega kot postopki za razumno zagotovilo. Pri pregledu se  osredotoča predvsem  na področja, kjer se pričakuje povečano tveganje za napačno navedbo materialnih informacij.  povečanega tveganja napačno navedenih materialnih informacij.  

Sprejemljivo zagotovilo predstavlja pozitivno obliko zagotovila. Podjetjem je  poznano kot raven zagotovila pri reviziji računovodskih izkazov. Posel dajanja sprejemljivega zagotovila vključuje proučevanje notranjih kontrol in izvajanje preizkušanja podatkov. Vključuje tudi pridobitev zadostnega razumevanja za prepoznavanje in oceno materialnih tveganj napačne navedbe in zagotavlja podlago za načrtovanje in izvajanje postopkov za upravljanje s prepoznavnimi tveganji. 

Na začetku bodo države članice EU določile kateri standardi za  zagotovila lahko revizorji uporabijo, na primer Mednarodni standard o poslih dajanja zagotovil (ISAE) 3000 ali enakovreden nacionalni standard. V prihodnje pa Evropska komisija namerava sprejeti standarde za omejeno zagotovilo, predvidoma do oktobra 2026. Po zaključku ocene ali je sprejemljivo zagotovilo izvedljivo za revizorje in podjetja, pa je predvideno tudi sprejetje standarda za pripravo sprejemljivega zagotovila Trajnostnega poročila.