Skoraj dve tretjini anketiranih (63 %) je zelo ali izjemno prepričanih, da bodo njihova podjetja pravočasno pripravljena na zahtevna pravila direktive o novem, nefinančnem poročanju.
Obenem izkušnje prvega vala zavezancev, torej podjetij, za katerimi bo kmalu prvih šest mesecev poročanja, kažejo drugačno podobo - vodstva navajajo velike ovire pri izvajanje novih nalog, in sicer omejeno razpoložljivost in kakovost podatkov (59 %), kompleksnost vrednostne verige (57 %) in omejene zmogljivosti osebja, izvajalcev poročanja (50 %).
Čeprav so prav ti prvi zavezanci visoko prepričani, da znajo in zmorejo, takšnih je kar 72%, pa je manj kot polovica taistih podjetij dejansko opravila oziroma zaključila ključne aktivnosti: zmožnost poročanja jih navaja le 39 %, zmožnost dvojne ocena pomembnosti 38 %, preverjanje razpoložljivosti podatkov pa komaj 20 %.
Več kot tri četrtine (76 %) jih meni, da je oziroma bo direktiva CSRD spremenila proces odločanja vodilnih v podjetjih v smeri trajnostne naravnanosti.
Anketiranci menijo, da bodo zaradi pravil CSRD njihova podjetja postala precej bolj okoljsko uspešna (51 %), sodelovanje z deležniki bo boljše (49 %), tveganja pa manjša (48 %).
Globalna raziskava družbe PwC, v kateri je sodelovalo več kot 500 vodilnih in poslovnih strokovnjakov iz 38-ih držav, vključno z vodji s področja financ, trajnosti in tveganj, je pokazala, da ima direktiva EU, ki bo vplivala na približno 50.000 podjetij po vsem svetu, še kako globalni vpliv. V več kot treh četrtinah (79 %) podjetij s sedežem zunaj EU in 74 % s sedežem v EU menijo, da bo upoštevanje direktive pripeljalo do takšnega vodenja, kjer se bo pri odločanju izrazito upoštevala trajnostna naravnanost. 75 % anketirancev že načrtuje poročanje na ravni konsolidirane skupine, med njimi tudi tisti, ki poslujejo izven EU.
Čeprav rezultati raziskave kažejo na visoko zaupanje v pripravljenost na poročanje o trajnosti, anketiranci hkrati navajajo tudi precejšnje ovire pri izvajanju direktive. Največja skrb na seznamu je razpoložljivost in kakovost podatkov (59 %). Da tu ne bo težav, je pritrdila komaj petina podjetij, ki so zavezanci za poročanje v poslovnem letu 2025. Sicer pa je za marsikoga problematično in težavno že samo zbiranje podatkov. Posledično jih skoraj 60 % še ni izbralo niti IT tehnologije kot pripomočka za poročanje. Večina podjetij tako še ne uporablja specializiranih orodij ali tehnologije. Daleč najpogosteje uporabljene so navadne preglednice (74 %), samo 26 % uporablja centralizirano shranjevanje podatkov (podatkovno skladišče), 20 % jih stavi na umetno inteligenco. Prevladujejo tisti, ki načrtujejo uporabo teh orodij šele v prihodnosti.
Čeprav se je že začelo odštevanje do skladnosti s CSRD, je pozitivno videti, da so podjetja večinoma prepričana, da bodo pripravljena. Kljub temu je do celovitega in urejenega poročanja še dolga pot, saj se večina spopada s kompleksnimi izzivi, zlasti s količino in kakovostjo podatkov, potrebnih ne samo za lastne dejavnosti, temveč v celotni vrednostni verigi. Ker CSRD v bistvu zahteva, da je trajnostno poročanje enakovredno finančnemu, se vodilni menedžerji zavedajo, da morajo biti informacije o trajnosti na voljo, točne in pripravljene na revizijo: in to ne le enkratno, ampak iz leta v leto. Globalni vpliv CSRD kaže, kako pomembno je imeti ene same, skupne standarde poročanja, kar zmanjša zapletenost in izboljša primerljivost.
Ovire pri izvajanju direktive niso samo manjkajoči podatki, ampak še marsikaj
Kljub visoki stopnji samozaupanja, zlasti pri podjetjih, ki naj bi poročala že v poslovnem letu 2025 (72 %), je obenem manj kot polovica teh podjetij dejansko opravila in zaključila za to ključne dejavnosti, kot so potrditev zmožnosti poročanja (39 %), dvojna ocena pomembnosti (38 %) in validacija razpoložljivosti podatkov (20 %). Kljub temu je večja verjetnost, da bodo podjetja, ki so zaključila te dejavnosti že v zgodnji fazi, prepričana v izpolnjevanje zahtev. Medtem ko anketiranci poročajo o visoki stopnji zaupanja v obvladovanje vsebin, ki so jih razkrivali že doslej, na primer o delovni sili (75 %), poslovnih pravilih (75 %), podnebnih spremembah (60 %), so veliko manj prepričani v sposobnost izpolnjevanja zahtev za poročanje o manj znanih temah, kot so biotska raznovrstnost (35 %), onesnaževanje (43 %) in o zaposlenih po vsej vrednostni verigi (44 %).
Trajnost se med vodstvi podjetij prebija na sam vrh prioritet
Raziskava ugotavlja, da 76 % vprašanih meni, da direktiva CSRD vodstva podjetij usmerja v odločanje, kjer bo veljal trajnostni princip, vključno z 59 %, ki pravijo, da se trajnost že zdaj v večji meri upošteva prav zaradi CSRD, in 17 %, ki pravijo, da ta čas šele prihaja. Podjetja od CSRD pričakujejo številne poslovne koristi. Več kot polovica, 51 %, pričakuje, da bodo koristi v veliki ali zelo veliki meri vključevale boljšo okoljsko učinkovitost, 49 % jih računa na izboljšano sodelovanje z deležniki, 48 % pa na zmanjševanje tveganj. Skoraj ena tretjina meni, da CSRD prispeva tudi k rasti prihodkov (28 %) ali vsaj k prihranku stroškov (26 %). Pričakovanja finančnih koristi so višja pri podjetjih, ki so bliže roku za poročanje. Tako na primer 38 % podjetij, zavezancev za poročanje v poslovnem letu 2025, pričakuje, da bodo imeli v veliki meri koristi zaradi rasti prihodkov in 34 % zaradi prihrankov stroškov.
Naša raziskava je pokazala, da vodilna podjetja vedno bolj vključujejo trajnost v svoje odločanje. Z uvedbo CSRD pričakujejo velike koristi za okolje, zmanjševanje tveganj in boljše sodelovanje z deležniki. Opažamo tudi, da tista podjetja, ki so najdlje v pripravah na CSRD, pričakujejo večje splošne koristi prav na račun izvajanja direktive. Zlasti tisti, ki so najbližje svojemu roku za poročanje, vidijo veliko večje finančne koristi, kot so boljši dostop do kapitala, rast prihodkov in prihranek stroškov, obratno kot tisti, ki bojo poročali kasnejeoročati v poznejših letih.
Metodologija raziskave
V aprilu in maju 2024 smo anketirali 547 vodstvenih delavcev in višjih strokovnjakov v več kot 30 državah in ozemljih. Približno ena tretjina anketirancev ima vloge vodje, preostali so višji strokovnjaki v poslovnih funkcijah (trajnost, finance, tveganja). Šestdeset odstotkov zastopanih podjetij ima sedež v Evropski uniji. Več kot polovica je imela letni prihodek nad milijardo dolarjev. Zastopani sektorji so vključevali: predelovalne dejavnosti (25 %); finančne storitve (21 %); tehnologija, mediji in telekomunikacije (18 %); potrošništvo in maloprodaja (14 %); energija, pripomočki in viri (13 %); zdravstveno varstvo (7 %). Med vsemi anketiranci jih 57 % pravi, da bodo v skladu z direktivo CSRD prvič poročali v proračunskem letu 2025, na podlagi podatkov iz leta 2024.
Kako lahko podjetja ustvarjajo vrednost v svetu, usmerjenem v trajnostnost?
Splošno o trajnostno-regulativnem področju in direktivi CSRD.
PwC-jeva globalna raziskava o direktivi CSRD
Preberite celotno poročilo v angleškem jeziku.