Novi zakon o varstvu potrošnikov

29. septembra 2022 je bil sprejet novi Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), ki prinaša številne spremembe predvsem v luči večje zaščite potrošnikov ter dodatnih obveznosti za podjetja.  Spremembe se med drugim nanšajo na:

• vrstni red za uveljavljanje pravic – popravilo/zamenjava blaga in šele potem sorazmerno znižanje ali vračilo celotne kupnine;
• pravico do zavrnitve v primeru neskladnosti blaga v roku 30 dni in podaljšanje obdobja, v katerem velja domneva neskladnosti blaga ob dobavi;
• uveljavljanje garancije le še pri garantu in ukinitev eno mesečne garancije za rabljene izdelke;
• skrajšan rok za odpravo napak iz naslova garancije;
• ureditev spletnih tržnic;
• uvedbo tehničnih sredstev za preverjanje zanesljivosti osebe, ki objavi oceno izdelka;
• posebne oblike prodaje – razprodaje.

Zakonske novosti na eni strani dajejo potrošnikom nekaj več manevrskega prostora pri uveljavljanju njihovih pravic, na drugi strani pa delno razbremenjujejo obveznosti podjetij. V nadaljevanju predstavljamo najpomembnejše spremembe, ki jih prinaša novi zakon.

Po novem bo potrošnik v primeru stvarne napake lahko od prodajalca najprej zahteval popravilo ali zamenjavo blaga z novim in brezhibnim izdelkom, pri čemer bo potrošnik lahko praviloma sam izbiral med popravilom in zamenjavo. Šele v primeru, da prodajalec njegove zahteve ne bo izpolnil, bo potrošnik lahko zahteval sorazmerno znižanje ali vračilo celotne kupnine.

V primeru neskladnosti blaga, ki se pokaže v manj kot 30 dneh po njegovi dobavi, bo imel potrošnik pravico do zavrnitve. V tem roku lahko namreč odstopi od prodajne pogodbe in zahteva vračilo kupnine, ne da bi moral predhodno zahtevati popravilo blaga ali njegovo zamenjavo.

Novi zakon tudi podaljšuje obdobje, v katerem velja zakonska domneva, da je neskladnost blaga obstajala že v času dobave, in sicer s sedaj veljavnih 6 mesecev na 1 leto. Dokazno breme je na prodajalcu, ki mora torej dokazati, da očitane napake ob dobavi blaga ni bilo.

Nadaljnja novost, ki jo prinaša ZVPot-1, se nanaša tudi na garancijo za izdelke. Potrošnik bo namreč garancijo lahko uveljavljal le pri garantu, torej podjetju, ki je dajalec garancije. Običajno je to proizvajalec izdelka ali njegov pooblaščeni servis, v primeru uvoženih izdelkov pa tudi uvoznik in distributer izdelka, medtem ko bo prodajalec zavezan z garancijo samo v primeru, če bo izdal garancijski list.

Poleg navedenega novi zakon ne predvideva več obvezne eno mesečne garancije za rabljene izdelke in skrajšuje rok, v katerem mora garant odpraviti napake. Za popravilo izdelkov, ki bodo dani na trg na dan začetka uporabe ZVPot-1 ali kasneje, bo imel garant na voljo 30 dni, sedanji 45-dnevni rok pa bo prišel v poštev samo v primeru, da bo garant potrošnika obvestil o podaljšanju popravila za 15 dni in mu ob tem navedel razloge zanj. 

Nova ureditev zadeva tudi področje digitalnih vsebin in digitalnih storitev ter obveznih jamstev za njihovo skladnost, pri čemer se bodo nekatere določbe pod določenimi pogoji uporabljale tudi za pogodbe, ki so bile sklenjene že pred začetkom veljavnosti novega zakona. Zakon bo tako veljal tudi za računalniške programe, različne zvočne in videodatoteke, aplikacije, digitalne igre, podatkovno gostovanje ipd. V zvezi z navedenim se vzpostavlja obveznost podjetij, da zagotavljajo potrebne posodobitve, potrošnik pa bo imel na voljo jamčevalne zahtevke za vzpostavitev skladnosti, sorazmerno znižanje kupnine ali odstop od pogodbe in vračilo celotne kupnine.

Zakon uvaja še novosti glede spletnih tržnic, ki bodo morale potrošnikom zagotoviti informacije o načinu razvrstitve ponudb, s kom se v konkretnem primeru sklepa pogodba in podatek, ali je ponujena cena prilagojena na podlagi oblikovanja profila potrošnika. 

​Še posebej pa gre izpostaviti prepoved skritega oglaševanja in lažnega podajanja ocen ter priporočil kupcev. Za nepošteno poslovno prakso se štejejo primeri zavajanja potrošnikov na podlagi izjav podjetij, da so ocene izdelka podali potrošniki, ki so ta izdelek dejansko uporabili ali kupili oziroma, da so ocene dejansko podali ti potrošniki. Po novem ukrepi lahko vključujejo tehnična sredstva za preverjanje zanesljivosti osebe, ki objavi oceno, na primer tako, da se zahtevajo informacije za preverjanje, da je potrošnik dejansko uporabil ali kupil izdelek (na primer zahteva, da potrošnik pred objavo ocene vpiše številko računa, serijsko kodo izdelka in podobno).

​Novi zakon nalaga tudi obveznost za podjetja, da pri ponujanju popustov (t.i. razprodaje) označijo prejšnjo najnižjo ceno, ki je veljala v obdobju zadnjih 30 dni in znižano ceno. Slednje preprečuje, da bi trgovci umetno napihovali cene pred razprodajami.