Sprejet novi "interventni" zakon

Državni zbor Republike Slovenije je dne 16. 12. 2022 sprejel Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK). Zakon je objavljen v Uradnem listu št. 163/2022 z dne 27. 12. 2022 in je stopil v veljavo dne 28. 12. 2022, nekateri ukrepi pa se bodo začeli izvajati po pridobitvi pozitivne odločbe Evropske komisije o skladnosti pomoči za gospodarstvo iz tega zakona s 107. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Z novim zakonom se zaradi izjemno visokih povišanj cen energentov določajo začasni ukrepi pomoči za področje gospodarstva in ohranitev delovnih mest ter likvidnostni ukrepi za gospodarstvo.

Ključne novosti novega interventnega zakona:

• Subvencioniranje plačila visokih cen energentov (5 vrst pomoči – enostavna pomoč za gospodarstvo, osnovna posebna pomoč za podjetja, posebna pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti, posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja, posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja v posebnih sektorjih) v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2023 – upravičenci do subvencij so gospodarske družbe, samostojni podjetniki, gospodarsko interesna združenja in zadruge, zasebni zavodi in društva ter zbornice in sindikati, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Zakon določa pogoje (pragove) za upravičenost do vsake od zgoraj navedenih vrst pomoči in višino subvencije za vsako vrsto pomoči, pri tem pa lahko upravičenec uveljavlja le eno izmed vrst pomoči za gospodarstvo. Izplačila se izvedejo v višini 80 odstotkov višine pomoči za posamezno izplačilo. Upravičenec je upravičen za vsak mesec upravičenega obdobja do ene dvanajstine ocenjene višine pomoči celotnega upravičenega obdobja. Upravičenec odda vlogo za dodelitev pomoči za gospodarstvo za celotno upravičeno obdobje do 28. februarja 2023 do 12.00 ure, elektronsko, na Javno agencijo Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije.

• Ukrepi za ohranitev delovnih mest – upravičeni so delodajalci, ki so upravičeni oz. bi bili upravičeni do zgoraj navedene gospodarske pomoči:
  • Ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa delodajalcu omogoča odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni napotitvi na delno začasno čakanje na delo delavca zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, ki so posledica izjemno visokih povišanj cen energentov. Delodajalec, ki delavcu zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, bo lahko uveljavljal zadevni ukrep, ob pogoju, da najmanj 10 % delavcem ne more zagotoviti 90 % dela, med 1. januarjem in 31. marcem 2023. Zakon določa obvezno vnaprejšnje posvetovanje s sindikatom ali svetom delavcev oz. vnaprejšnje obveščanje zaposlenih, poleg tega zakon določa tudi prepoved odpuščanja, prepoved odrejanja nadur, obvezno vodenje evidence porabljenega časa in obvezno redno izplačevanje plač oz. nadomestil plač. Delavec ima za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, višina delnega povračila nadomestila plače s strani Republike Slovenije pa znaša 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II). Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila nadomestila z vlogo, ki jo vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v elektronski obliki v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom.
  • Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcev na začasnem čakanju na delo – delodajalec lahko od 1. januarja 2023 do 30. junija 2023 napoti delavca na začasno čakanje na delo za največ 30 delovnih dni. Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini kot je določena z ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, višina delnega povračila nadomestila plače s strani Republike Slovenije pa znaša 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino povprečne bruto mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober 2022. V povračilo nadomestila plače je vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II). Zakon določa tudi prepoved odpuščanja, prepoved odrejanja nadur in obvezno redno izplačevanje plač in nadomestil plač. Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila nadomestila plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 15 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo.

Tako v zvezi s subvencijami za plačila visokih cen energentov kot v zvezi z ukrepi za ohranjanje delovnih mest zakon določa, da mora upravičenec, ki je uveljavil pomoč za gospodarstvo po tem zakonu, v primeru, da je pri njem od uveljavitve tega zakona v letu 2023 oziroma za leto 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, o tem obvestiti pristojni organ najpozneje v dveh mesecih po izplačilu.

Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, ki jo izda pristojni organ, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

• Likvidnostni ukrepi – zakon zagotavlja dodatna sredstva za ugodna posojila za izboljšanje likvidnosti podjetij. Slovenski podjetniški sklad bo namenil do 10 milijonov evrov za leti 2023 in 2024 in Slovenski regionalni razvojni sklad bo namenil 20 milijonov evrov za leto 2023 in 10 milijonov evrov za leto 2024. Ugodna posojila bo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ponujala tudi SID banka, in sicer v višini 100 milijonov evrov, ki bodo namenjeni tako za investicije kot tudi za obratna sredstva z namenom omilitve posledic energetske krize. Poleg tega bo SID banka v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo namenila del sredstev za financiranje gospodarstva v dejavnosti cestnih prevoznikov v času energetske krize.