Zakon o skrbnem pregledu podjetij v dobavnih verigah

S 1. januarjem 2023 je v Nemčiji stopil v veljavo Zakon o skrbnem pregledu družb v dobavnih verigah (nem. Gesetz über die unternehmerischen Sorgfaltspflichten in Lieferketten), ki je do sedaj zavezoval vse večje družbe z najmanj 3000 zaposlenimi. S 1. januarjem 2024 se krog zavezancev širi, saj zakon zavezuje vse družbe z najmanj 1000 zaposlenimi. Posledično se bo obveznost sprejetja ukrepov s ciljem bolj trajnostnega delovanja, in hkrati spremljanje ukrepov svojih posrednih in neposrednih dobaviteljev na tem področju, razširila na občutno večje število družb v Nemčiji, iz sicer iz dosedanjih 600 na približno 3000. Ker je Nemčija največja trgovinska partnerica Slovenije, je pričakovati, da bo v letu 2024 še več slovenskih družb soočenih s poizvedbami in zahtevami s strani svojih nemških poslovnih partnerjev glede zagotavljanja spoštovanja človekovih pravic in varovanja okolja. 

Na zahteve zakona pa se morajo osredotočiti tudi male in srednje velike nemške družbe, saj izvajanje obveznosti skrbnega pregleda v pogodbenih razmerjih kot tudi prenos obveznosti, na primer na podlagi pogojev dobavitelja, postaja bistvena sestavina dobaviteljskih pogodb.

Zakon o skrbnem pregledu družb v dobavnih verigah zavezuje večje nemške družbe, da v okviru svojega poslovanja in v svoji dobavni verigi ustrezno upoštevajo obveznosti potrebne skrbnosti, povezane z varovanjem človekovih pravic in okolja, s ciljem preprečevanja ali zmanjševanja tveganj na teh področjih. Pri opredelitvi zaščitenih pravic se zakon nanaša na večinoma splošno ratificirane mednarodne pogodbe o varstvu človekovih pravic in varovanja okolja. Poleg tega pa vsebuje tudi poseben katalog tveganj, ki je pretežno povezan z delovnim pravom in prepovedmi ravnanja v škodo okolju. Med drugim se nanaša na delo otrok, prisilno delo in klasične vidike zdravja in varnosti pri delu, pravica do združevanja, ustreznega plačila, prepoved proizvodnje in rabe obstojnih onesneževalcev, uvoza in izvoza nevarnih odpadkov, zbiranja, skladiščenja in odstranjevanja kemikalij na okolju neprijazen način, itd.

Osrednja obveznost družb je torej vključitev obveznosti skrbnega pregleda oziroma ustreznega sistema upravljanja tveganj v korporativno politiko. To vključuje različne ukrepe, ki se med seboj nadgrajujejo in so med seboj povezani, in sicer vzpostavitev sistema za upravljanje tveganj, določitev odgovorne osebe znotraj družbe za spremljanje tveganj, izvajanje rednih analiz tveganj, sprejetje izjave o politiki vezani na strategijo zaščite človekovih pravic, vzpostavitev preventivnih ukrepov znotraj lastnega poslovanja in do neposrednih dobaviteljev, sprejetje sanacijskih ukrepov, vzpostavitev pritožbenega postopka, izvajanje obveznosti skrbnega pregleda v zvezi z tveganji pri posrednih dobaviteljih in ustrezno dokumentiranje ter poročanje.

Poudariti velja, da zakon določa dolžnost prizadevanja, ne pa tudi dolžnosti uspeha. Zakonodajalec torej od družb zahteva visoko stopnjo skrbnosti, saj morajo zavezanci dokazati, da so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da preprečijo kršitve, povezane s človekovimi pravicami, znotraj svojega poslovanja in v dobavni verigi. Družbe morajo ravnati skrbno pri sami vzpostavitvi sistema upravljanja tveganj in biti dosledni pri nadzoru spoštovanja pravic znotraj verige.

Družbe morajo poleg vzpostavitve ustreznih preventivnih ukrepov v lastnem poslovanju (vzpostavitev strategije človekovih pravic v poslovnih procesih v skladu z izjavo o politki, razvoj in izvajanje ustreznih strategij javnega naročanja in nabavnih praks, ki preprečujejo ali minimizirajo ugotovljena tveganja, zagotavljanje usposabljanja na ustreznih poslovnih področjih, izvajanje nadzornih ukrepov na podlagi tveganja z namenom preverjanja skladnosti s strategijo človekovih pravic iz izjave o politiki v svojem poslovnem področju), vzpostaviti takšne ukrepe tudi do neposrednega dobavitelja, zlasti pa:

1. upoštevati pričakovanja v zvezi s človekovimi pravicami in varovanjem okolja že pri izbiri neposrednega dobavitelja,
2. pridobiti pogodbeno zagotovilo neposrednega dobavitelja s katerim le-ta zagotavlja, da spoštuje človekove pravice in okoljska pričakovanja, ki jih zahteva vodstvo družbe, in da bo odgovornost spoštovanja teh pravic ustrezno naslovlil tudi vzdolž dobavne verige,
3. izvesti usposabljanja in izpopolnjevanja za uveljavljanje zgoraj omenjenega pogodbena zagotovila neposrednega dobavitelja,
4. doseči dogovor o ustreznih pogodbenih kontrolnih mehanizmih in njihovem izvajanju na podlagi tveganja za preverjanje skladnosti s strategijo človekovih pravic pri neposrednem dobavitelju.

Učinkovitost preventivinh ukrepov se preverja enkrat letno ali pa »ad hoc«, če družba pričakuje ali bi morala pričakovati pomembnejšo spremembo ali povišano stopnjo tveganja v lastnem poslovanju ali poslovanju neposrednega dobavitelja npr. zaradi uvedbe novih produktov ali področij delovanja.

Če družba ugotovi, da pri delovanju njenega neposrednega dobavitelja prihaja do hujših kršitev človekovih pravic ali okoljevarstvenih načel, h katerim se je dobavitelj zavezal, in se le-te ne morejo odpraviti v primernem času, mora vzpostaviti primeren načrt za prekinitev sodelovanja s tem dobaviteljem.

Zakon v prvi vrsti določa obveznosti skrbnega pregleda le za lastno poslovanje družbe in za neposredne dobavitelje, je pa lahko napačno ravnanje posrednih dobaviteljev razlog za ukrepanje takoj, ko družba pride do utemeljenega spoznanja o možnih kršitvah človekovih pravic s strani takšnega dobavitelja. V teh primerih se poveča obveznost sprožitve ustreznih ukrepov.

Če se zahteve skrbnega pregleda ne izvajajo na ustrezen način, obstaja tveganje uvedbe prekrškovnega postopka zoper zavezance, ki jim lahko grozijo  visoke globe, poleg tega pa zakon predvideva tudi izključitev iz prijav na javne razpise.

Podobna ureditev bo v kratkem relevantna tudi za članice Evropske unije, saj se pričakuje sprejem Direktive o skrbnem pregledu glede trajnosti, ki je v veliki meri primerljiva z obravnavanim nemškim zakonom, saj prav tako predvideva pomembne materialne dolžnosti družb in članov njihovih organov, da uveljavijo ustrezne ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in odpravljanje aktualnih in potencialnih škodljivih vplivov na človekove pravice in okolje v celotni vrednostni verigi, v določenih segmentih pa bo sprejeta direktiva verjetno še strožja od Zakona o skrbnem pregledu družb v dobavnih verigah.

Celotno besedilo nemškega zakona o skrbnem pregledu podjetij v dobavnih verigah je na voljo na tej povezavi.